Bolečine v vratnem delu hrbtenice, ramenih, mravljinci v rokah in migrene

Kompresijske in kapilarne motnje pri osteohondrozi vratnega dela hrbtenice

Najbolj pogost vzrok pritiskanja na kapilarno - živčni snop hrbtenične arterije je izkrivljenje (kompenzatorna skolioza) vratnega predela hrbtenice, ki je prisotno tudi pri osteohondrozi v osrednjem in spodnjem delu hrbtenice, še posebej kot posledica hernije diska. Izkrivljenje v spodnjem in osrednjem vratnem predelu hrbtenice povzroča kompenzatorni pregib drugega zoba vratnega vretenca. Le-to je povezano s pravilnim delovanjem malih možganov, labirintnih in antigravitacijskih refleksov, ki so odvisni od pravilne vertikalne drže glave. Vendar med potekom izravnave glave prihaja do pritiska na kapilarno-živčni snop hrbtenične arterije s strani zoba drugega vratnega vretenca.

Pritisk na kapilarno-živčni snop hrbtenične arterije lahko povzročijo tudi drugi vzroki, kot so: izrastki na vretencih (osteofitis), izrastki (ekzostazme) na sklepih, bočne hernije diskov, še posebej njihove izpahnitve, zožane odprtine prečnih izrastkov, vratnih reber, zgibi arterij itd.
Medicinska znanost loči štiri faze kompresijskih kapilarnih sindromov v vratnem predelu hrbtenice:

I. faza:

  • Vrtoglavice
  • Glavoboli
  • Občutek slabosti, prepada
  • Nestabilna hoja in nihanja levo - desno
  • Bolečine v zunanjem slušnem prehodu
  • Šumenje, bobnenje in zvonjenje v ušesih

 II. faza:

  • Napadi vročine, mrzlice
  • Ojačan utrip srca
  • Videnje mavričnih krogcev in "mušic") pred očmi
  • Glavobol z občutki pokanja, streljanja ali grmenja
  • Solzenje oči
  • Slabost in bruhanje
  • Občasne bolečine ramena in lopatke (periartroze) oziroma bolečine komolca (epikondilitis)

III. faza:

  • Mučni glavoboli in stalne vrtoglavice
  • Poslabšanje vida
  • Občutek zamašitve ušesa
  • Nerazločno govorjenje
  • Oslabela roka ali noga
  • Nastajanje stabilnih motenj možganskega krvnega obtoka

IV. faza:

  • Nestabilna in majava hoja
  • Upočasnitev izvajanja koordinacijskih gibov
  • Možnost pojava možganske kapi

Pri vseh bolnikih je prisotna omejitev gibljivosti (funkcijske blokade) v vseh gibljivih segmentih vratnega dela hrbtenice. Za razvoj bolezni je značilnost faznega razvoja in akutno poslabšanje stanja, če se ne izvaja ustrezno zdravljenje.

Tako I. faza preide v II., potem v III. In končno v IV, uspešnost zdravljenja pa je odvisna od stopnje obolelosti, zato svetujemo zdravljenje v čim zgodnejši fazi. Uspešnost zdravljenja z DENAS terapijo je v prvi fazi preko 90%, v drugi okoli 70%, v tretji pa že pod 50%.

DENAS terapija je prav gotovo najbolj učinkovita metoda zdravljenja osteohondroze vratnega predela hrbtenice, pri čemer pa je nujno potrebno omeniti, da jo lahko izvaja izključno terapevt z ustrezno specializacijo za DENAS terapevta.

Sindrom karpalnega kanala

Sindrom karpalnega oziroma zapestnega kanala je boleč sindrom, ki prizadene zapestje in roko. Karpalni kanal je ozek prehod, ki ga tvorijo kosti in vezi v zapestju. Skozenj tečejo kite mišic upogibalk prstov rok in mediani živec. Mediani živec oživčuje različne mišice in po njem se prenašajo občutki za otip palca, kazalca, sredinca, pol prstanca in kože na palčevi strani dlani. Kadar tkiva v karpalnem kanalu iz različnih vzrokov otečejo ali se vnamejo, stisnejo živec in tako pride do mravljincev, občutka olesenelosti v roki in tudi do bolečine. Bolečine se lahko pojavljajo tudi v podlakti. Običajno je več mravljincev in bolečin ponoči kot podnevi. Bolečina je lahko tako huda, da bolnika ponoči prebudi. če s prizadeto roko delamo, se težave samo poslabšajo. Lahko pride do izgube moči v mišicah dlani, predvsem v mišicah palca, prijemanje predmetov je vedno težje.

Sindrom karpalnega kanala se lahko pojavi pri ljudeh, ki pogosto ponavljajo enolične gibe predvsem pri prijemanju ali grabljenju predmetov pri upognjenem zapestju navzdol. To so tisti, ki veliko uporabljajo računalniško tipkovnico, tesarji, mizarji, trgovke, delavci za tekočim trakom, violinisti in mehaniki. Težave se lahko pojavijo tudi pri različnih konjičkih na primer vrtnarjenju, šivanju gobelinov, igranju golfa in veslanju. Sindrom karpalnega kanala je lahko posledica poškodbe zapestja, pojavi se lahko tudi pri sladkorni bolezni, revmatoidnem artritisu, boleznih ščitnice. Pogosto imajo težave tudi nosečnice v zadnjih mesecih nosečnosti, velikokrat pa težave nimajo jasnega vzroka.

Kdor ima bolečine zaradi karpalnega sindroma, mora prizadeto roko čim manj obremenjevati, zapestja ne sme imeti upognjenega navzdol daljši čas, zamenjati mora orodje, s katerim dela, ali prilagoditi delovni proces. Med delom je treba rokam privoščiti redne odmore in počitek. Izogibati se je treba delu z rokami preblizu in predaleč stran od telesa. Pri tipkanju je treba prilagoditi višino sedeža tako, da so podlahti poravnane s tipkovnico in da ni treba upogibati zapestij.

Pri bolečinah si pomagamo s protibolečinskimi in protivnetnimi tabletami in injekcijami v zapestje. V nekaterih primerih je potrebna operacija, ki sprosti utesnjene strukture v kanalu.